- óbčost
- -i ž (ọ̄) 1. knjiž., redko splošnost: občost veselja / naloga, ki mu jo je naložila občost skupnost, družba 2. filoz. kar se nanaša na bistvene skupne znake pri vseh primerkih: prehajati preko posebnosti v občost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.