- splavárski
- in splávarski -a -o prid. (á; ȃ) nanašajoč se na splavarje ali splavarstvo: splavarski zaslužek; splavarski običaji / splavarski drog; splavarsko orodje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
splavárski
Look at other dictionaries:
splàvārskī — prid. koji se odnosi na splavare … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
splavarski — splàvārskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na splavare ETIMOLOGIJA vidi splav … Hrvatski jezični portal
flósarski — a o prid. (ọ̑) pog. splavarski: pripovedoval je iz svojega flosarskega življenja / flosarski običaji ♦ tur. flosarski bal tradicionalna zabavna prireditev s splavarskim sporedom v Ljubnem ob Savinji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lémez — a m (ẹ̑) 1. knjiž. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik, špirovec: streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak 2. žarg., pri dravskih splavarjih splavarsko veslo, splavarski drog: splavarji so se upirali v lemeze … Slovar slovenskega knjižnega jezika
običáj — a m (ȃ) 1. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: običaji izginjajo, obstajajo, se ohranijo; ekspr. običaji izumrejo, živijo; popisovati stare običaje /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ránca — e ž (ȃ) etn. dolg ploščat splavarski čoln: splav z ranco … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vêseln — a o [sǝl] prid. (ȇ) nanašajoč se na veslo: potisniti veslo skozi veselno luknjo / veselni drog splavarsko veslo, splavarski drog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vêselnik — a [sǝl tudi sǝu̯] m (ȇ) nar. splavarsko veslo, splavarski drog: z močnimi rokami so vodili veselnike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
