- spipati
- gl. izpipati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpípati — am tudi ljem tudi spípati am tudi ljem dov. (ȋ ȋ) nar. 1. izpuliti, izdreti: izpipati zob; izpipati s korenino vred / izpipati ptici perje populiti 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa: izpipal je denar iz njega … Slovar slovenskega knjižnega jezika