Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
spahováti — újem nedov. (á ȗ) delati, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: spahovati deske, doge / klej dobro spahuje les … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spahovánje — 1 a s (ȃ) glagolnik od spahovati: spahovanje desk 2 a s (ȃ) glagolnik od spahovati se: spahovanje in kolcanje / spahovanje po kislem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpahováti — újem nedov. (á ȗ) redko potiskati navzven, naprej: izpahoval je brado ◊ lingv. izpahovati polglasnik izpahováti se izpuščati se: mozolji se mu izpahujejo po obrazu // redko delati se, pojavljati se: mehurčki se izpahujejo na vodni gladini; prim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rígati — am nedov. (ȋ) 1. oglašati se z glasom i a: mula, osel riga // ekspr. dajati riganju podobne glasove: kašljal, smejal se je, da je kar rigal 2. nizko spahovati se, pehati se: kolcati in rigati; s smiselnim osebkom v dajalniku: bolniku se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
