spádati

spádati
-am nedov. (ā ȃ) 1. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa: pokrov spada k njegovi škatli; ta vrata ne spadajo k omari / v alpinistovo opremo spada tudi cepin / tudi raziskave spadajo v delovni proces // biti sestavni del sploh: to naselje spada že v drugo občino; Primorska že več desetletij spada k Jugoslaviji / vsi našteti učenci spadajo v isti razred / k posestvu spada tudi del gozda 2. imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: knjige spadajo na polico; predmeti, ki spadajo v muzej, naj se hranijo tam; smeti ne spadajo pred vrata / tako predavanje ne spada na kongres ni primerno za kongres / tak bolnik spada v bolnico naj se zdravi v bolnici; on ne spada v našo družbo ni primeren za našo družbo; otrok spada k materi naj živi pri materi 3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: kit spada k sesalcem; ta pesnik spada med realiste / z oslabljenim pomenom: ona spada med moje najboljše prijateljice je ena mojih najboljših prijateljic; podpredsednik spada k predsednikovim sodelavcem je predsednikov sodelavec; telefon spada med najpomembnejša komunikacijska sredstva je eno najpomembnejših komunikacijskih sredstev ● tudi ta gozd spada k nam je naš; pog. ob tej uri spada otrok v posteljo bi moral že spati; te pokrajine spadajo pod skupno upravo imajo skupno upravo; ekspr. ta stroj spada že v muzej je zastarel; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. ti ljudje ne spadajo skupaj niso taki, da bi lahko živeli, delali skupaj spadajóč -a -e: kraji, spadajoči v isto občino; k lokalu spadajoči prostori; stavba, spadajoča k hotelu

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • spadati — spȁdati nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. v. spasti 2. (u što) ulaziti, ubrajati se u što, pripadati čemu [sova spada u noćne ptice] FRAZEOLOGIJA (napraviti) kako spada kako treba, kako nalažu običaji i… …   Hrvatski jezični portal

  • púziti — (∅) nesvrš. 〈prez. púzīm, pril. sad. púzēći, gl. im. púžēnje〉 1. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}puzati{{/ref}} 2. {{001f}}lagano spadati s čega, omicati se, klizati se …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ȗći — (úći) svrš. 〈prez. ȗđēm, pril. pr. ‹šāvši, imp. úđi, prid. rad. ‹šao〉, opr. izići 1. {{001f}}a. {{001f}}(∅, u što) krećući se dospjeti u kakav zatvoren, ograničen prostor, u unutrašnjost, u kakvu sredinu, zajednicu, doba života, djelatnost [∼ u… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • puziti — púziti (Ø) nesvrš. <prez. púzīm, pril. sad. púzēći, gl. im. púžēnje> DEFINICIJA 1. puzati 2. lagano spadati s čega, omicati se, klizati se ETIMOLOGIJA vidi puzati …   Hrvatski jezični portal

  • ući — ȗći (úći) svrš. <prez. ȗđēm, pril. pr. ȕšāvši, imp. úđi, prid. rad. ȕšao>, opr. izići DEFINICIJA 1. a. (Ø, u što) krećući se dospjeti u kakav zatvoren, ograničen prostor, u unutrašnjost, u kakvu sredinu, zajednicu, doba života, djelatnost… …   Hrvatski jezični portal

  • elíta — e ž (ȋ) posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti: otvoritve razstave se je udeležila vsa mestna elita; spadati med elito; duhovna elita naroda; svetovna športna elita / skupina je prežeta z zavestjo elite ◊ agr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pristójen — 1 jna o prid. (ọ̄) 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sodíti — in sóditi im nedov. (ȋ ọ) 1. odločati o sporni, kazenski zadevi s sodbo: sodnik mora soditi po zakonu, pravično / imeti pravico soditi o življenju in smrti // v obravnavi ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kazenske zadeve in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • štéti — štéjem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. imenovati števila po vrsti: otrok že zna šteti; šteti od ena do sto; šteti na prste 2. ugotavljati število česa: šteti drevesa na vrtu; volilna komisija je štela glasove; šteti hiše ob cesti; štel je, koliko dni je še do …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tíkati — 1 am nedov. (ȋ) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine: bil je v dvomih, ali naj jih tika ali vika; dovolila mu je, da jo tika; z vsemi se tika 2 am nedov. (ȋ) dajati glas tik: brzojav tika / knjiž. v kotu tika stara ura tiktaka… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”