- sòvladár
- -ja m (ȍ-á) kdor je skupaj s kom vladar: prisilil je ostarelega očeta, da ga je imenoval za sovladarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sòcêsar — árja m (ȍ é ȍ á) v nekaterih državah, nekdaj sovladar: po smrti socesarja je Mark Avrelij vladal sam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòvladaríca — e ž (ȍ í) ženska oblika od sovladar: priznati svojo sestro za sovladarico … Slovar slovenskega knjižnega jezika