- sošólec
- -lca m (ọ̑) kdor je skupaj s kom učenec istega razreda: v gimnaziji sta bila sošolca; izposoditi si zvezke pri sošolcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sošólec
Look at other dictionaries:
izklepetáti — ám in éčem in sklepetáti ám in éčem dov. (á ȃ, ẹ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ne zna molčati, vse izklepeta; kak sošolec je moral o tem kaj izklepetati izklepetáti se in sklepetáti se povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima: pusti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
končeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti: končujemo priprave na občni zbor; publ. z zidavo že končujejo; čas njegove strahovlade se končuje / s temi ukrepi se končuje ekstenzivno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šólski — a o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šolo a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sošólka — e ž (ọ̑) ženska oblika od sošolec: pomagati sošolki pri nalogah; za rojstni dan je povabila prijateljice in sošolke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòučênec — nca m (ȍ é) redko sošolec: pri izpraševanju je prišepetaval součencu; srečal se je z nekdanjimi součenci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
továriški — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na tovariše: tovariški sestanek; tovariška družba; tovariško srečanje / med borci je vladal tovariški duh, odnos; tovariška solidarnost / kot zaključek uradnih dopisov s tovariškimi pozdravi // ki rad pomaga tovarišem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tóžen — 1 žna o prid., tóžnejši (ọ ọ̄) star. 1. otožen, žalosten: tožna zapuščena mati / tožen izraz, pogled / tožen spomin 2. žalosten, težek: tožna usoda / tožno življenje / tožni časi tóžno prisl.: tožno klicati; tožno lepa pesem / v povedni rabi, s … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tožljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki rad toži, zatoži: tožljiv sošolec; tožljiva ženska 2. knjiž. za katerega se lahko toži: tožljivi izrazi; tožljivo žaljenje koga 3. star. otožen, žalosten: zmeraj je sam, zmeraj tožljiv ● star. od zaspanosti tožljiv otrok… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaostáli — a o prid. (á) ki je zaostal: v teku zaostali sošolec / zaostali ptič / duševno zaostali otrok / v razvoju zaostali narodi; pomagati zaostalim deželam / zaostali davki ◊ šah. zaostali kmet kmet, ki glede na druge kmete, ki so se pomaknili naprej,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgradíti — ím dov., zgrádil (ȋ í) 1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
