Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
človéški — a o prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na človek 1 2: a) človeška kri; zgradba človeškega telesa; človeška narava, zavest / karikature niso imele človeške podobe / zgodovina človeškega rodu; član človeške družbe / v drami je ustvaril vrsto človeških… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolegiálen — 1 lna o prid. (ȃ) pog. tovariški, prijateljski: biti kolegialen / imeti kolegialen odnos do drugih 2 lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolegij 2: ustanovitev kolegialnih organov / kolegialno vodstvo države … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korékten — tna o prid., koréktnejši (ẹ̑) 1. ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, obziren: njegov nastop je bil korekten / ima korekten in tovariški odnos; korektno vedenje / bil je zelo korekten do nje // star. ustrezen, primeren: nosil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nètováriški — a o prid. (ȅ ȃ) ki ni tovariški: fant je precej netovariški / netovariški odnosi / netovariško dejanje, vedenje nètováriško prisl.: zelo netovariško je ravnal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòigrálka — e [u̯k] ž (ȍ ȃ) ženska oblika od soigralec: v tem filmu so mu dali dobro soigralko / tovariški odnos do soigralk na tekmah / knjiž. mati je otrokova prva soigralka tovarišica pri igranju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòjetník — a m (ȍ í) nav. ekspr. jetnik v razmerju do drugega jetnika: imeti tovariški odnos do sojetnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòzapórnik — a m (ȍ ọ̑) zapornik v razmerju do drugega zapornika: imeti tovariški odnos do sozapornikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
