Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
afinitéta — e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bližína — e ž (í) 1. majhna krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo / tu se že čuti bližina mesta // kraj, prostor, ki je blizu: ogledati si iz bližine; nikogar ni v bližini; čakati v bližini; neposredna bližina //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blízu — prisl., blížje in blíže (í) 1. izraža majhno razdaljo, ant. daleč: a) pri mirovanju: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; redko mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dušéven — vna o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na duša 2: proučevanje duševnih procesov; duševni razvoj, ustroj otroka; duševne bolezni, motnje; duševna zaostalost / odločil se je po težkih duševnih bojih; duševna bolečina, stiska; duševna sorodnost; opisovanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
etimolóški — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etimologe ali etimologijo: etimološka razlaga; etimološka sorodnost besed / etimološki slovar / etimološki pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo izvirno obliko etimolóško prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fílogenétičen — čna o prid. (ȋ ẹ) filogenetski: filogenetična sorodnost / filogenetični razvoj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fílogenétski — a o prid. (ȋ ẹ̑) nanašajoč se na filogenezo: filogenetski izvor; filogenetska sorodnost / filogenetski razvoj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrážati — am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izražati mnenja, pomisleke; izražati presenečenje, veselje; izražati miselno sorodnost s kom; burno izražati svoja čustva; javno izražati svoje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míselnosten — tna o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na miselnost: notranja, miselnostna sorodnost / miselnostna zabloda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nalíka — e ž (ȋ) knjiž. podobnost, sorodnost: gre za naliko med starostjo in zimo; ugotovil je nalike v motivih obeh komedij / razlagati kaj po naliki z zakoni matematike / vihar je nalika teh njegovih čustev prispodoba ◊ lingv. uravnava jezikovne prvine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
