dušéven

dušéven
-vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na duša 2: proučevanje duševnih procesov; duševni razvoj, ustroj otroka; duševne bolezni, motnje; duševna zaostalost / odločil se je po težkih duševnih bojih; duševna bolečina, stiska; duševna sorodnost; opisovanje duševnega življenja / duševno bogastvo // nanašajoč se na umsko dejavnost: za to delo je potreben velik duševni napor; duševna lenoba / duševni in ročni delavci ● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; gledati kaj z duševnimi očmi intuitivno spoznavati kajmed. duševna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij; psih. duševna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otroke dušévno prisl.: biti duševno bolan; duševno nerazvit, neuravnovešen; duševno odsotno gledati; duševno prizadeti, zaostali otroci; telesno in duševno zrel

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • duhóvski — a o prid. (ọ) 1. star. duhovniški: duhovski poklic, stan; pogosto zahaja v duhovsko družbo / duhovske knjige verske, nabožne; duhovska gosposka cerkvena oblast 2. zastar. duhoven, duševen: bil nam je duhovski voditelj; nasprotja med duhovskim in …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dúšen — šna o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na duša 1: skrbeti za dušni in telesni blagor / dušni mir; dušno zdravje / star. dušni pastir duhovnik, župnik 2. zastar. duševen: dušni napor; dušno trpljenje / ima veliko dobrih dušnih lastnosti; po dušnih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mentálen — lna o prid. (ȃ) knjiž. duševen: otrokov mentalni razvoj; mentalne motnje; telesno in mentalno zdravje / mentalno delo / mentalni delavci ◊ jur. mentalna rezervacija neizrečeni pridržek, omejitev ob kaki izjavi, pogodbi; med. mentalna higiena… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • možgánski — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na možgane: možganski živci; popokalo mu je več možganskih žilic; možgansko tkivo / možganska poškodba; možgansko vnetje / možganska prostornina / možganski kirurg / operacija možganskega tumorja 2. publ. duševen,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • psíhičen — čna o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • psíhofízičen — čna o prid. (ȋ í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • psíhofiziolóški — a o prid. (ȋ ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • psiholóški — a o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • psíhoseksuálen — lna o prid. (ȋ ȃ) duševen in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • psíhosociálen — lna o prid. (ȋ ȃ) duševen in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”