- soródnica
- -e ž (ọ̑) ženska oblika od sorodnik: pomagati sorodnici / ti dve rastlini sta sorodnici / bližnja, daljna sorodnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
soródnica
Look at other dictionaries:
belíčen — čna o prid. (ȋ ȋ) biol. ki mu primanjkuje pigmenta: bela podlasica je belična sorodnica dihurja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
družíca — e ž (í) 1. knjiž. tovarišica, prijateljica: ves čas od materine smrti ji je bila zvesta družica; družica pri njegovih otroških igrah; družica v trpljenju in veselju; pren. pipa je bila njegova stalna družica 2. knjiž. ženska, ki živi z moškim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oníkati — am nedov. (ȋ) nekdaj uporabljati v govoru s spoštovano osebo obliko tretje osebe množine moškega spola: čeprav je bila gospa njegova daljna sorodnica, jo je onikal; v mestih so se ljudje onikali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svátevca — e [tǝv] ž (ā) nar. vzhodno dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica: belo oblečene svatevce // dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za svatevce si je izbral sestro in sestrične … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žláhtnica — e ž (ȃ) 1. pog. sorodnica: gospodinji mu neka žlahtnica; pomagati svoji žlahtnici 2. star. plemkinja: žlahtnice z dvora … Slovar slovenskega knjižnega jezika
