soróden

soróden
-dna -o prid., soródnejši (ọ̄) 1. ki ima s čim skupen izvor, določene skupne značilnosti: dinja je sorodna buči; sorodne rastline, živalske vrste; šimpanz, gorila ali orangutan so človeku bolj sorodni kakor makaku / sorodni jeziki / zastar. za siroto skrbijo sorodni ljudje sorodniki 2. ki ima s kom določene enake ali zelo podobne značajske lastnosti, navade, mišljenje: ta dva človeka sta si v marsičem sorodna / ekspr. srečati sorodno dušo / po mišljenju, umetniškem nazoru sorodni ljudje // ki ima s čim deloma enake ali zelo podobne lastnosti, značilnosti: kemično sorodni elementi; pomensko sorodne besede; sorodna podjetja / obema umetnostnima stiloma soroden nazor soródno prisl.: sorodno misleči ljudje soródni -a -o sam.: zastar. živeti pri svojih sorodnih sorodnikih; z njimi imamo marsikaj sorodnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • blízek — zka o prid. (í) knjiž. čustveno, duhovno soroden: blizek in prijateljski narod; fant mu je blizek in drag; domača zemlja mu je postajala spet blizka // soroden, podoben: ta humoreska je blizka groteski; prim. bližji …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • álter égo — m neskl. (ȃ ẹ̑) knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego // oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • blížati se — am se nedov. (ȋ) 1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši; boječe se bližati / koraki se bližajo 2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer ∙ bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • blížnji — ega m (ȋ) vsak človek v razmerju do drugih ljudi: vsak človek je moj bližnji; ljubezen do bližnjega a e prid. (ȋ) 1. krajevno malo oddaljen, ant. daljen: bližnji in daljni kraji; to je naš bližnji sosed; izlet v bližnjo okolico; doma je iz… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bràt — bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á) 1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dáljen — jna o prid. (ā) 1. krajevno zelo oddaljen, ant. bližnji: neznani daljni kraji; daljne dežele, gore, zemlje; daljne zvezde / Daljni vzhod // ki prihaja od daleč: daljni romarji so prišli prvi / daljni glas, odmev // časovno zelo oddaljen: daljni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drúgi — a o štev. (ū; drugi pomen ȗ) 1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h; 14h /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jàz — jáza m (ȁ ȃ) knjiž. 1. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja: v njegovem junaku sta dva nasprotujoča si jaza; pisateljeva oseba in njegov jaz; odnos jaza do zunanjega sveta / ekspr. on je jaz izrazita osebnost, individualnost // s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • manekénstvo — a s (ẹ̑) dejavnost manekenov: opravlja manekenstvu soroden posel; dolgo je izbirala med baletom in manekenstvom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nalíčen — 1 čna o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se pokriva, zakriva lice, obraz: nalična tančica ∙ nalična stran prednja, prava stran 2 čna o prid. (ȋ) star. podoben, soroden: naličen pojav; moj zaključek je naličen njegovemu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”