- sòpévec
- -vca m (ȍ-ẹ́) pevec v razmerju do drugega pevca, s katerim skupaj poje: eden od pevcev vodi, sopevec mu odgovarja / bil je ljubosumen na njene sopevce pri predstavah
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.