- sòkrív
- -a -o prid. (ȍ-ȋ ȍ-í) v povedni rabi ki je skupaj s kom kriv česa: biti sokriv prometne nesreče; tudi on je sokriv za neuspeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jáma — e ž (á) 1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves // nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomágati — am, in pomágati in pomagáti am nedov. in dov. (á; á á á) 1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga; nikomur noče pomagati; pomagati materi, sosedom; otroci mu že pomagajo; pomagati kuhati, pospravljati; pomagati na polju, pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sò... — predpona v sestavljenkah (ȍ) za izražanje a) vzajemnosti, medsebojne povezanosti: sodelavec, sodoživljati, sokriv, someščan, sopodpisnik, sotrpin, sovzrok b) poudarjanja pomena osnovne besede: sotovariš, sovrstnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòkrívda — e ž (ȍ ȋ) dejstvo, da je kdo sokriv: čuti sokrivdo za njeno težko življenje / dokazati sokrivdo; sokrivda pri zločinu … Slovar slovenskega knjižnega jezika