Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
iskrív — a o prid. (ȋ í) 1. ki se iskri, svetlika: iskrivi biseri; iskriv sneg; nebo je bilo polno iskrivih zvezd / iskrive oči so ji veselo sijale 2. knjiž. duhovit, bister: iskriv humor; to je bila iskriva domislica, misel / izkazal se je kot zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
majévtika — e ž (ẹ) filoz. metoda postavljanja vprašanj, da bi sogovornik prišel do spoznanja, znanja, ki je že v njem: Sokrat kot začetnik majevtike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sògovôrec — in sògovórec rca m (ȍ ó; ȍ ọ̑) redko sogovornik: upoštevati različna mnenja sogovorcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sògovórnica — e ž (ȍ ọ̑) ženska oblika od sogovornik: ugovarjati sogovornici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uvídeti — im dov. (í ȋ) knjiž. jasno spoznati, dojeti: uvideti resnico, zmoto; uvideti upravičenost zahteve; uvidel je, da ne bo uspel uvidévši zastar.: uvidevši, da je sogovornik naveličan, je umolknil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamíšljati si — am si nedov. (í) 1. v mislih oblikovati, ustvarjati: zamišljati si povezave med pojavi; zamišljati si nove odrske prizore / nič se ne zgodi tako, kot si ljudje zamišljajo 2. v mislih oblikovati, ustvarjati podobo, predstavo česa, kar v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žíca — e ž (í) dolg, tanek kovinski izdelek, navadno okroglega prereza: žica se pretrga, stali; napeti, preščipniti žico; povezati, preplesti z žico; bakrena, jeklena žica; drobna, tanka žica; izolirana, pocinkana žica; debelina, prerez žice; svitek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
