- uvídeti
- -im dov. (í ȋ) knjiž. jasno spoznati, dojeti: uvideti resnico, zmoto; uvideti upravičenost zahteve; uvidel je, da ne bo uspel uvidévši zastar.: uvidevši, da je sogovornik naveličan, je umolknil
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prezréti — zrèm dov., prezŕl (ẹ ȅ) 1. ne videti, ne opaziti: prezreti napako v nalogi; prezrl je oviro in padel; prezreti prometni znak; na srečo je prezrl, da mu je pokazala jezik; v raztresenosti ga je prezrl / prezreti spremembo voznega reda //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uvíd — a m (ȋ) glagolnik od uvideti: uvid zmote / te skrivnosti presegajo umski uvid / knjiga omogoča uvid v bistvo problema … Slovar slovenskega knjižnega jezika