sóčen

sóčen
-čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovivrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat 2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave 3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki ● ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; redko drevje je že sočno muževno sóčno prisl.: sočno preklinjati, pripovedovati; sočno zelena trava

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • jéder — in jêder dra o prid. (ẹ; é) knjiž. 1. čvrst, krepek: jedri boki; jedre prsi / jeder fant; zdrava jedra dekleta / jeder sadež ♦ les. jeder les 2. nazoren, sočen: jeder jezik / jedri izrazi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klén — a o prid. (ẹ̄) 1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj // nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku 2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica kléno prisl.: bil je kleno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lupína — e ž (í) 1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke 2. trd, suh… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mécati — am nedov. (ẹ̄) zastar. postajati sočen, zrel; mehčati se: te hruške mecajo že konec junija; grozdje so tretjič škropili, ko se je že začelo mecati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osóčiti se — im se dov. (ọ ọ̑) postati sočen: borovnice se med vkuhavanjem osočijo; po dežju so se grozdne jagode osočile …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plód — ú in a m, mn. plodóvi stil. plódi (ọ̑) 1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra ♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sád — ú m, prvi pomen stil. sád a (ȃ) 1. užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: sadovi se debelijo, odpadajo, zorijo; obirati, pobirati sadove; okusen, sočen, zrel sad / koščičasti, mesnati, pečkati sadovi / užitni sadovi / drevo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sóčnat — a o prid. (ọ̑) star. sočen: sočnate breskve / sočnati izrazi / sočnate ustnice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”