- snúbec
- -bca m (ú) moški, ki zasnubi, snubi: zavrniti snubca; zaljubljeni snubec; imela je veliko snubcev ♦ etn. pogostiti snubce moškega, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegove spremljevalce
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
snúbec
Look at other dictionaries:
óglednik — a m (ọ) nav. mn. 1. nar. vzhodno snubec: v hišo so prišli ogledniki 2. etn. nevesta, ženin s starši, ki pride na obisk na ženinov, nevestin dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povprášati — tudi povprašáti am dov., tudi povprášala (á á á) z vprašanjem, vprašanji a) poskusiti izvedeti, ugotoviti: v mestu je povprašal za službo; kadar boš hodil po teh krajih, povprašaj po njem; povprašati po novicah / pri odhodu ga je povprašala, kdaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prôsec — sca m (ó) nar. snubec: ona ima veliko proscev / poslati prosce na dekletov dom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snobòk — óka tudi snóbok a m (ȍ ọ; ọ̑) nar. vzhodnoštajersko snubec: dekle je imelo več snobokov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snubáč — a m (á) snubec: ni ji manjkalo snubačev; zavrnila je že več snubačev; bogat snubač ♦ etn. snubači so posedli okoli mize moški, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegovi spremljevalci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snubílec — lca [lc in u̯c] m (ȋ) knjiž., redko snubec: prošnje mladega snubilca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snubòk — óka m (ȍ ọ) nar. snubec: k mladi vdovi so prišli snuboki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavrníti — in zavŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji: zavrniti krave; koze so zašle v koruzo, treba jih je zavrniti / s psi zavrniti ovce 2. narediti, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
