- óglednik
- -a m (ọ́) nav. mn. 1. nar. vzhodno snubec: v hišo so prišli ogledniki 2. etn. nevesta, ženin s starši, ki pride na obisk na ženinov, nevestin dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
óglednik
Look at other dictionaries:
oglédnik — a m (ẹ̑) 1. v zvezi mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede: poklicati mrliškega oglednika; določen je bil za mrliškega oglednika 2. izvidnik: kolona je imela oglednika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrlíški — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / redko mrliška tišina mrtvaška / poljud. mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogléda — a in e m (ẹ̑) zastar. nadzornik: bil je določen za ogleda / šolski ogleda / mrliški ogleda mrliški oglednik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
