snóven

snóven: -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na snov: snovni svet; snovne spremembe / snovne lastnosti / raziskati snovne vire romana; snovna razporeditev govora ◊ fin. snovni denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; lingv. snovno ime snóvno prisl.: pisatelj snovno zajema iz kmečkega življenja; snovno preobsežen učni načrt; sam.: razlike med snovnim in duhovnim

Игры ⚽ Нужна курсовая?

nèsnóven — vna o prid. (ȅ ọ̄) ki ni snoven: duša je nesnovna; nesnovno bitje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
otipljív — a o prid., otipljívejši (ȋ í) 1. ki se da otipati: otipljiv izrastek na kosti; bula je otipljiva; to je resnica, otipljiva kakor kamen // ekspr. snoven, stvaren: poleg otipljivih dobrin so tudi neotipljive; zanj obstaja samo to, kar je otipljivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
reálen — lna o prid., reálnejši (ȃ) 1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti; duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni; realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tváren — rna o prid. (á ā) knjiž. 1. snoven, materialen: tvarni svet / tvarni zgodovinski viri / tvarni in duševni pojavi 2. gmoten, materialen: tvarne dobrine; tvarne koristi tvárno prisl.: oborožena akcija je bila moralno in tvarno mogoča; biti tvarno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tvarínski — a o prid. (ȋ) knjiž. snoven, materialen: tvarinski svet ∙ knjiž. tvarinski obseg zbornika snovni, vsebinski … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias