otipljív

otipljív: -a -o prid., otipljívejši (ȋ í) 1. ki se da otipati: otipljiv izrastek na kosti; bula je otipljiva; to je resnica, otipljiva kakor kamen // ekspr. snoven, stvaren: poleg otipljivih dobrin so tudi neotipljive; zanj obstaja samo to, kar je otipljivo 2. ekspr. lahko ugotovljiv, zaznaven: prvi otipljivi rezultati, uspehi; njegov namen je otipljiv; ta napaka, razlika je prav otipljiva // prepričljiv, jasen: otipljiv dokaz, primer / otipljiv načrt uresničljiv ● ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; ekspr. v pripovedovanju je skoraj plastično otipljiv nazoren otipljívo prisl.: otipljivo dokazovati, pripovedovati; sam.: nič otipljivega niso našli

Игры ⚽ Нужна курсовая?

córpus delícti — córpusa delícti tudi kórpus delíkti kórpusa delíkti [korpus delikti] m (ọ̑ ȋ) jur. predmet, ki izpričuje storitev kaznivega dejanja: policija je imela v rokah otipljiv corpus delicti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
otípen — 1 pna o prid. (ȋ) nanašajoč se na otip: našteval je slušne, otipne in druge prvine 2 pna o prid. (ȋ) star. otipljiv: otipen dokaz, primer … Slovar slovenskega knjižnega jezika
típen — 1 pna o prid. (ȋ) nanašajoč se na tip2: tipni organ / dotik, pritisk in drugi tipni občutki; vidne, slušne in tipne zaznave 2 pna o prid. (ȋ) knjiž. otipljiv: bula je tipna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zràk — zráka m (ȁ á) 1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje 2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias