- četvérec
- in četvêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) 1. šport. tekmovalni čoln za štiri veslače: tekmovanje četvercev in osmercev; četverec s krmarjem 2. geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki; tetraeder
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tetraéder — dra m (ẹ) geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki, četverec: prostornina tetraedra / pravilni tetraeder ki ga omejujejo štirje skladni enakostranični trikotniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika