Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
abderít — a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ironizírati — am nedov. (ȋ) izražati negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovati se, smešiti: ironiziral je vsako njegovo besedo in dejanje; ironizira vse po vrsti, celo sam sebe / v svojem delu ironizira avtor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karikírati — am nedov. in dov. (ȋ) nav. ekspr. smešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti: karikira čustvenost njegovih pesmi / zlobno koga karikirati karikíran a o: karikiran lik učitelja; karikiran oris vzdušja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mondénost — i ž (ẹ̑) knjiž. svetovljanstvo: provincialnost in mondenost / smešiti malomeščansko mondenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oponášati — am nedov. (ȃ) 1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: otrok rad oponaša (starejše); oponašati govorjenje, kretnje, navade drugih; v oblačenju oponaša sosedo posnema / oponašati ptice / oponašati lajanje psov, rezgetanje konj / ta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oponêsti — nêsem dov., oponésel oponêsla; oponesèn tudi oponešèn (é) 1. reči tako, kot je rekel kdo drug, navadno z namenom smešiti, žaliti ga: seveda, seveda, jo je oponesel z visokim glasom 2. raba peša očitati: marsikaj mu je oponesel; oponesli so mu, da … Slovar slovenskega knjižnega jezika
persiflírati — am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. smešiti: pisatelj persiflira malomeščanske kroge … Slovar slovenskega knjižnega jezika
puhloglávec — vca m (ȃ) ekspr. kdor zelo malo ali nič ne ve: smešiti puhloglavce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sméšenje — a s (ẹ) glagolnik od smešiti: prizanesi mi s smešenjem mojih prijateljev; smešenje in roganje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
