- sméhec
- -hca m (ẹ̑) otr. smeh: iz hiše se je slišal otroški smehec; malo smehca, malo jokca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jókec — kca m (ọ̑) 1. otr. jok: pri njem se hitro menjavata smehec in jokec 2. ekspr. kdor se (rad) joka: jokci in mile jere … Slovar slovenskega knjižnega jezika