- slúzen
- -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sluz: sluzen ovoj; sluzna prevleka / redko sluzna riba sluzasta ♦ anat. sluzna žleza žleza, ki izloča sluz
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
slúžen — žna o prid. (ú ū) zastar. 1. ki služi: služni ljudje 2. uslužen, ustrežljiv: hiter in služen pisar ● zastar. vaščani so bili služni turjaškemu grofu podložni; zastar. to znanje vam bo še služno koristno ◊ jur. služno zemljišče služeče zemljišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slúzav — a o prid. (ú) 1. ki vsebuje sluz: sluzavo bolnikovo blato 2. sluzast: sluzava koža / sluzava voda / sluzav ovoj sluznat, sluzen … Slovar slovenskega knjižnega jezika