- služábnica
- -e ž (ȃ) ženska oblika od služabnik: imeti, najeti služabnico; grofova služabnica; bila je služabnica v sodnikovi hiši ∙ evfem. služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
služábnica
Look at other dictionaries:
kraljíčin — a o (ȋ) svojilni pridevnik od kraljica: kraljičina služabnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krščeníca — in kŕščenica e ž (í; ŕ) star. 1. služabnica, dekla: poklicati hlapce in krščenice 2. krščenka: obdarovati krščenico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odalíska — e ž (ȋ) v muslimanskem okolju, nekdaj sužnja, služabnica v haremu: stregla jim je belopolta odaliska // ljubica, priležnica v haremu: zgradil je razkošno palačo za odaliske; ves dan polega kot kakšna odaliska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poklícen — cna o prid. (ȋ) nanašajoč se na poklic: moj poklicni tovariš; poklicni uspehi; poklicne dolžnosti, težave, zahteve; njegove poklicne izkušnje / poklicno delo / poklicna bolezen; poklicna etika; poklicna izobrazba; poklicno usposabljanje /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslúšen — šna o prid., poslúšnejši (ú ū) 1. ki (rad) uboga; ubogljiv: poslušen otrok; bila je pridna in poslušna 2. navadno z dajalnikom pokoren: biti poslušen staršem / kdor ni bil poslušen, je bil odpuščen / star. knez je bil poslušen bizantinskemu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postréžnica — e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih: postrežnica je pomivala okna; ob sobotah je prihajala postrežnica 2. star. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: gospa je vzela postrežnico s seboj na potovanje 3. star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priklécniti — em dov. (ẹ ẹ̑) v meščanskem okolju, nekdaj narediti priklek: deklica, služabnica je priklecnila pred gospodom / priklecniti s kolenom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spletíčna — e ž (ȋ) nekdaj, zlasti v plemiškem okolju služabnica za osebno strežbo plemkinji: grajska spletična; služila je kot spletična … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strežájka — e ž (ȃ) 1. ženska, ki streže gostom, navadno nepoklicno: strežajke na svatbi, veselici 2. v nekaterih deželah služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: pozvoniti strežajki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stréžnica — e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki streže: za strežnice na gostiji so najeli mlada dekleta; hitra, prijazna strežnica 2. bolnišnična delavka, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: v bolnici potrebujejo nekaj novih strežnic / bolniška strežnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
