- četováti
- -újem nedov. (á ȗ) knjiž. boriti se, vojskovati se: on je sedel doma, ko smo mi četovali; četoval je po Šumadiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
četovati — čȅtovati (Ø) nesvrš. <prez. čȅtujēm, pril. sad. tujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA pov. jez. knjiž. sudjelovati u graničnim i sličnim okršajima u Osmanskom Carstvu ETIMOLOGIJA vidi četa … Hrvatski jezični portal
četovánje — a s (ȃ) glagolnik od četovati: vrniti se s četovanja; njegovo junaško četovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika