- škŕniti
- 1 -em nedov., tudi škrníla (ŕ) ekspr. delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi; prikrajševati: poskušal jih je škrniti pri plačilu ------ 2 -em dov. (ŕ ȓ) redko škrtniti: kljuka je škrnila
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.