čéšnja

čéšnja
-e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa ● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka ◊ bot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • divjáka — e ž (á) samoraslo, necepljeno drevo, navadno češnja: cepiti divjako; češnja divjaka / zrele divjake so zelo dobre …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrustávka — e ž (ȃ) pozna debela češnja s trdim mesom: obirati, vlagati hrustavke / za hišo ima hrustavke in drobnice; češnja hrustavka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • beladóna — e ž (ọ̑) bot. strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti; volčja češnja: cvetoča beladona // farm. zdravilo iz te rastline: zdraviti z beladono …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • belíca — e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cepíka — e ž (í) enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepika se je prijela; pren. bil je cepljen z najžlahtnejšimi cepikami slovenske kulture // cepljenka, cepljenec: v sadovnjaku opaziš dolge vrste mladih cepik / češnja cepika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čéšnjica — e ž (ẹ̑) manjšalnica od češnja: drobne češnjice ◊ bot. njivska ali kurja češnjica zdravilni plevel s cinobrastimi cveti, Anagallis arvensis …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • črešnja — ipd. gl. češnja ipd …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cvèsti — tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvǝ in cve ] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • debelíca — e ž (í) nar. debela češnja ali drevo, ki jo rodi: pred hišo je imel po dve drevesi drobnic in debelic …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drobníca — e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež: drobnice zorijo; cepiti drobnico; kisle drobnice; ležati v senci hruške drobnice; kot suha drobnica zgubančen obraz tudi dróbnica e ž (í; ọ̄) ovce in koze:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”