Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
adorácija — e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ángelov — a o prid. (á) nanašajoč se na angela: angelova trobenta / angelovo češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ángelski — a o prid. (á) nanašajoč se na angele: angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz; angelska lepota / angelsko češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko ángelsko prisl.: angelsko čista duša; ekspr. s tem otrokom je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
astrálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles 2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogočástje — a s (ȃ) češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čaščênje — a s (é) glagolnik od častiti: ogiba se čaščenja in slave; ta ženska je vredna čaščenja; čaščenje razuma v racionalizmu; prim. češčenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
céla — e ž (ẹ̑) star. tesen, zaprt prostor; celica: samostanska cela ♦ arhit. prostor za češčenje boga v antičnem templju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kúlt — a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom izkazovanje časti z molitvami ali obredi, češčenje: poganski kult; kult boga, svetnikov / kult mrtvih; kult narave, rodovitnosti / verski kult // izkazovanje časti, navadno pretirano, čaščenje: kult mladine;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
