škórenj

škórenj
-rnja m (ọ̑) nav. mn. obuvalo, ki sega do kolena ali čez: nositi, obuti, sezuti škornje; pološčiti škornje; gumijasti, usnjeni škornji; škornji z nagubanimi, trdimi, visokimi golenicami / delovni škornji; jahalni škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo; otroški, ženski škornji; ribiški škornji nepremočljivi škornji, ki segajo čez koleno, do pasu; vojaški škornji ● ekspr. italijanski škorenj Apeninski polotok; ekspr. okupiral jih je nemški škorenj vojska nacistične Nemčije; ekspr. ljudstvo je trpelo pod tujim škornjem pod tujo vojaško oblastjomed. mavčni škorenj mavčna obveza za nogo; zgod. španski škorenj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • bóta — e ž (ọ̄) nav. mn., nar. usnjena golenica: škornji so imeli med peto in visoko boto lepe gube // nar. zahodno škorenj: bil je v kratki suknji in botah …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čévelj — vlja m (ẹ̑) 1. nav. mn. obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj: čevlji žulijo; čevlji škripljejo; nositi, obuti, sezuti, zavezati čevlje; čistiti, potempljati čevlje; desni čevelj ga tišči; pošvedrani, razhojeni, težki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • italijánski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok // med drugo svetovno vojno nanašajoč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • meksikájnar — ja m (ȃ) nekdaj 1. (prostovoljni) vojak mehiškega cesarja Maksimilijana: meksikajnarji so se odpeljali iz Ljubljane proti morju 2. nav. mn. škorenj z zgoraj trdimi, spodaj nagubanimi golenicami: mož v telovniku, kratkih irhastih hlačah in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pólškórenj — rnja [u̯š] m (ọ̑ ọ̑) nav. mn., obrt. škorenj, ki sega približno do srede meč: obuti polškornje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • škórenjc — a [rǝn] m (ọ̑) nav. mn., star. manjši škorenj: obuti škorenjce; deklica v finih mehkih škorenjcih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • škórenjček — čka [rǝn] m (ọ̑) manjšalnica od škorenj: otrokom je kupila tople škorenjčke; podloženi škorenjčki / ekspr. elegantni damski škorenjčki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • škórnja — e ž (ọ̑) zastar. škorenj: leva škornja ga tišči …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • škórnjica — e ž (ọ̑) nav. mn. zgornji del škornja; golenica: vtaknil je pipo za škornjico; škornji z nagubanimi, ohlapnimi škornjicami // nar. škorenj: obuti škornjice; na deskah so se poznale podkvice škornjic …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • smúkniti — em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. hitro iti, steči kam: ko je to rekla, je smuknila iz sobe; miš smukne v luknjo / smukniti iz postelje; smukniti pod odejo; otroci so smuknili za peč / prvi kolesar je že smuknil mimo hitro zapeljal; smučar smukne po… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”