- skókoma
- in skôkoma prisl. (ọ̑; ō) knjiž. v skokih: skokoma se bližati gozdu / narava ne gradi skokoma / proizvodnja napreduje skokoma // v skoku, z enim skokom: jezdec je bil skokoma v sedlu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dírjati — am nedov. (ȋ) 1. hitro teči: konji dirjajo skozi vas; vranec je dirjal v velikih skokih; dirjati kakor blisk, kakor vihar / dirjati na konju / ekspr. vlak dirja skozi noč; pren., ekspr. čas dirja kakor še nikoli 2. ekspr. zelo hitro se premikati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
galopírati — am nedov. (ȋ) zelo hitro teči: po cesti je galopiral konj / galopiral je na iskrem vrancu / ekspr. kam pa galopiraš; pren., publ., ekspr. cene galopirajo navzgor ♦ vet. zelo hitro, skokoma teči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skakún — a m (ȗ) knjiž. žival, ki skače, skokoma teče, zlasti konj: naši konji se niso mogli kosati z njihovimi skakuni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadrevíti — ím dov., zadrêvi in zadrévi, zadrévil (ȋ í) star. zapoditi, zagnati: zadrevil je čredo nazaj / zadrevil je plašč z obema rokama v nasprotni kot; skokoma se je zadrevil po stopnicah … Slovar slovenskega knjižnega jezika