dírjati

dírjati
-am nedov. (ȋ) 1. hitro teči: konji dirjajo skozi vas; vranec je dirjal v velikih skokih; dirjati kakor blisk, kakor vihar / dirjati na konju / ekspr. vlak dirja skozi noč; pren., ekspr. čas dirja kakor še nikoli 2. ekspr. zelo hitro se premikati: kaj pa tako dirjaš, saj te komaj dohajam; nervozno dirja po sobi / na vrat na nos je dirjal v mesto; toliko dela ima, da ves dan dirja sem ter tja ◊ vet. zelo hitro, skokoma teči dirjajóč -a -e: dirjajoč konj

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • bézgati — am nedov. (ẹ̑) nar. dirjati, divjati: otroci so bezgali med bajtami …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bezljáti — ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dírjanje — tudi dirjánje a s (ȋ; ȃ) glagolnik od dirjati: dirjanje konj / otroci so se naveličali dirjanja po dvorišču …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dirjíhati — am nedov. (í) zastar. dirjati, dirjastiti: dirjihati čez travnik in skozi grmovje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ísker — kra o prid. (í) 1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag // knjiž. hiter, uren, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle 2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jádrn — 1 a o prid. (ȃ) star. (zelo) hiter: jadrn konj; jadrne kočije / jadrna vožnja jádrno prisl., knjiž., ekspr. hitro: jadrno bežati, dirjati / povedala je in jadrno odšla 2 a o prid. (ȃ) nanašajoč se na jadro: jadrne vrvi / jadrna površina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kolòp — ôpa m, mest. ed. tudi kolópu (ȍ ó) nar. zelo hiter tek, zlasti pri konju; galop: preiti iz drnca v kolop; dirjati v kolopu ∙ ekspr. na ves kolop je tekel zelo hitro …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spláv — in splàv spláva m (ȃ; ȁ á) 1. preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilo: naložiti tovor na splav; prepeljati se na splavu, s splavom; čolni in splavi / (gumijast) rešilni splav 2. za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les: splav je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zdírjati — am dov. (ȋ) 1. začeti dirjati: konj se je odvezal in zdirjal 2. hitro steči: konja sta zdirjala po cesti; jezdeca sta si zdirjala nasproti 3. ekspr. zelo hitro iti, oditi: zdirjati iz sobe, na dvorišče, v hišo; zdirjali so po hribu navzdol; ves… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zletéti — ím dov., zlêtel (ẹ í) 1. premakniti se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: počakaj, da čebele zletijo; kanarček je zletel iz kletke; pikapolonica je zletela otroku z dlani; jata ptic je zletela na jezero; škrjanček zleti visoko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”