- sinicéza
- -e ž (ẹ̑) lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
siniceza — sinìceza (sinicéza) ž <G mn sinȉcēzā> DEFINICIJA fon. stezanje dvaju vokala u jedan slog iako bi trebalo izgovoriti dva sloga ETIMOLOGIJA njem. Synizese ← grč. synízēsis ≃ sin + hízein: sjediti … Hrvatski jezični portal