- sínček
- -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od sin: s sinčkom je šla na sprehod / sinček edinček ∙ iron. mamin sinček razvajen, nesamostojen, zelo zahteven otrok, fant
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sínček
Look at other dictionaries:
sèm — [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
edínček — čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od edinec: bil je razvajen edinček / sinček edinček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgubljênček — tudi zgubljênček čka m (é) ekspr. kdor se je izgubil, navadno otrok: iskati izgubljenčka; fant se mu je zdel kot kak sinček izgubljenček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mámin — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na mamo: mamin brat; mamini čevlji / mamin smehljaj / mamina smrt ∙ otr. sinek, si kaj mamin ali imaš rad mamo; iron. mamin ljubljenček, sinček razvajen, nesamostojen, zelo zahteven otrok, fant … Slovar slovenskega knjižnega jezika
papáček — čka m (ȃ) star., v meščanskem okolju ata, oče: papaček in sinček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potepínček — čka m (ȋ) manjšalnica od potepin: naš sinček je velik razgrajač in potepinček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sínčič — a m (ȋ) redko sinček: svoja dva sinčiča lepo vzgaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
