cepívo

cepívo
-a s (í) 1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi 2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • vakcína — e ž (ȋ) med. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim; cepivo: vbrizgati vakcino; cepiti z vakcino; vakcina proti steklini ♦ farm. cepivo iz oslabljenih ali mrtvih bolezenskih klic // oslabljena ali mrtva bolezenska klica: uporabiti vakcine… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • inokulírati — am dov. in nedov. (ȋ) med. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo; vcepiti: inokulirati bolezenske mikrobe / inokulirati cepivo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • polivalénten — tna o prid. (ẹ̑) 1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element 2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vcepíti — in vcépiti im dov. (ȋ ẹ) 1. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo: vcepiti komu bolezenske klice / vcepiti cepivo ♦ med. vcepiti serum 2. vstaviti cepič, požlahtniti s cepljenjem: vcepiti žlahtno sorto na tepko / vcepiti divjak z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vcépljati — am nedov. (ẹ) 1. vnašati v telo povzročitelje bolezni ali cepivo: vcepljati bolezenske klice / vcepljati cepivo ♦ med. vcepljati serum 2. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: vcepljati žlahtne sorte na divjake 3. ekspr. z močnim… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žív — í ž (ȋ) knjiž. 1. živo bitje: s prostim očesom nevidne živi; razvoj živi 2. protoplazma: sluzasta živ ● knjiž. semenska živ semenska zasnova a o stil. ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • antirábičen — čna o prid. (á) med. ki deluje proti steklini: antirabično cepivo / antirabična postaja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ávtovakcína — e ž (ȃ ȋ) med. cepivo iz bakterij bolnika samega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • besežé — ja m (ẹ̑) med. cepivo proti jetiki: cepljenje z besežejem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”