- šíkniti
- -em dov. (í ȋ) redko brizgniti s šumom: odprl je pipo in voda je šiknila v zrak
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
síkniti — em dov. (í ȋ) 1. oglasiti se z ostrim, s ju podobnim glasom: kača je siknila // dati sikanju podoben glas: sikniti z bičem // sikajoč uiti, zleteti: iz kotla je siknila para / blisk je siknil 2. ekspr. reči, povedati z ostrim, rezkim glasom,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
psíkniti — em dov. (í ȋ) oglasiti se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: sikniti in psikniti / nekdo je psiknil: pst / krogla je psiknila mimo njegove glave siknila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasíkniti — em dov. (í ȋ) sikniti: kača zasikne / v tišini zasikne vžigalica / skozi režo so zasiknili plameni / ekspr. pst, pst, je zasiknil … Slovar slovenskega knjižnega jezika