- sičáti
- -ím nedov. (á í) dajati ostre, nezveneče glasove: v peči sičijo mokra drva / brezoseb. v ušesih mu siči in buči / veter je sičal skozi razpoke sičèč -éča -e: sičeča para
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
šicati — šícati (se) nesvrš. <prez. šȋcām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. 1. skanjivati se, snebivati se, osjećati se pogođen čijim riječima 2. gađati, ciljati ETIMOLOGIJA vidi šica … Hrvatski jezični portal
šicati — šȉcati nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. 1. pucati (iz puške) 2. žarg. udariti loptu (ob. jako) ETIMOLOGIJA vidi šica … Hrvatski jezični portal
ικμάδα — η (ΑΜ ἰκμάς, άδος) η υγρασία τής γης και η θρεπτική της δύναμη την οποία απομυζούν τα φυτά νεοελλ. στοιχείο ζωτικότητας, η δύναμη για ζωή αρχ. 1. φυσική υγρασία 2. κάθε είδος ζωικών χυμών ή εκκρίσεων 3. σταγόνα, στάλα 4. φρ. «ἰκμὰς Βάκχου» το… … Dictionary of Greek
seichen — Vsw harnen erw. vulg. reg. (8. Jh., Bedeutung 9. Jh.), mhd. seichen, ahd. seihhen, mndl. seiken Stammwort. Kausativum zu seihen, die Ausgangsbedeutung ist also rinnen lassen, tröpfeln lassen (ahd. bedeutet das Wort zunächst schmelzen ). Der… … Etymologisches Wörterbuch der deutschen sprache
sičánje — a s (ȃ) glagolnik od sičati: sičanje pare … Slovar slovenskega knjižnega jezika