Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèmóč — í ž (ȅ ọ̑) stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slabóst — i ž (ọ̑) 1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost 2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕhlost — i ž (ŕ) stanje trhlega: trhlost lesa; gniloba in trhlost // ekspr. nemoč, šibkost: trhlost države / trhlost političnega sistema … Slovar slovenskega knjižnega jezika
