- šíbje
- -a s (ȋ) več šib, šibe: šel je nabirat, rezat šibje / košara, ograja iz šibja; sveženj šibja // grmovje s šibami: v šibju je zašumelo; nizko šibje ob reki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
šíbje
Look at other dictionaries:
Werner Diehl — (* 1. Juni 1946) ist ein deutscher Unternehmer und war Aufsichtsratsvorsitzender des Familienunternehmens Diehl Stiftung Co KG. Nach dem Ausscheiden seines Vaters Karl Diehl 2002 aus dem Unternehmen wurde er Aufsichtsratsvorsitzender der Firma.… … Deutsch Wikipedia
békovje — a s (ẹ) bekovo šibje: naročaj bekovja / bekovje okoli jezera bekova drevesa, beke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrovítovina — in dobrovitovína e ž (ȋ; í) šibje dobrovite: košara iz dobrovitovine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudobíka — e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: šibje hudobike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pletenína — e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s pletenjem: izdelovati tkanine in pletenine; mehka, raztegljiva, vzorčasta pletenina / ročna, strojna pletenina ♦ obrt. dvolična pletenina ki je na pravi in na narobni strani enaka // s pletenjem narejeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poplèt — éta m (ȅ ẹ) gozd., grad. spleteno šibje, protje, ki preprečuje, zadržuje posipanje zemlje, peska v bregu: utrditi breg s popletom / mrtvi iz suhega šibja, protja, živi poplet iz svežih vrbovih vej, ki se okoreninijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezílo — a s (í) 1. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže: brusiti rezilo; izdelovati rezila; sablja z dolgim, zakrivljenim rezilom; rezilo kose, sekire, srpa; prodajati rezila za obliče // oster, nabrušen rob tega dela: rezilo se je skrhalo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srénjski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na srenja 1: srenjski gozd, pašnik; srenjska planina / srenjski pastir / srenjski odbor; srenjske pravice; sam.: šel je na srenjsko narezat šibje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upogíbati — am in ljem nedov. (ȋ) delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogibati in razpirati veje; veter upogiba vrhove dreves; plamen zaradi prepiha migota in se upogiba / upogibati pločevino / jeklena palica se upogiba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrbopletárstvo — a s (ȃ) pletarstvo, pri katerem se uporablja vrbovo šibje: ukvarjati se z vrbopletarstvom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
