čepênje

čepênje
-a s (é) glagolnik od čepeti: od čepenja ga bolijo noge / nezdravo čepenje med štirimi stenami ♦ šport. smučarsko čepenje drža telesa, ki omogoča večjo stabilnost pri vožnji

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • čèp — čépa m (ȅ ẹ) šport. stoja na zelo skrčenih nogah; čepenje: vzpon na prste, nato nekaj časa čep čêpa m, mest. ed. tudi čépu (ȅ é) 1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • možíc — a m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od mož: dobrodušen, sključen možic; možic zanemarjene zunanjosti 2. redko palček: možici in kraljična 3. igrača, ki predstavlja moškega: izrezal je marsikakega možica; stiskal je možica iz gumija, da je cvilil… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poklèk — éka m (ȅ ẹ) glagolnik od poklekniti: s poklekom izraziti spoštovanje; poklek na eno koleno // položaj telesa, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: poklek in čepenje / vstati iz pokleka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • smúčarski — a o prid. (ȗ) nanašajoč se na smučarje ali smučanje: jugoslovanska smučarska reprezentanca; smučarsko tekmovanje / smučarski čevlji; imel je novo smučarsko opremo; smučarska palica palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; smučarske rokavice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”