- sesédenje
- -a [sǝs in ses] s (ẹ̑) glagolnik od sesesti se: sesedenje zemlje / sesedenje krvi ♦ med. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; kolaps
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
koláps — tudi kólaps a m (ȃ; ọ̑) med. 1. nenadna telesna slabost zaradi nezadostnega krvnega obtoka: prišlo je do kolapsa / srčni kolaps 2. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; upad, sesedenje: umetno povzročiti kolaps pljuč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sesèd — éda [sǝs in ses] m (ȅ ẹ) knjiž. sesedenje: sesed krvi / pljučni sesed pljučni kolaps … Slovar slovenskega knjižnega jezika