Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sènčnica — e [sǝn] ž (ǝ̏) anat. parna kost med ličnico, temenico in zatilnico: poškodovati si senčnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
altána — e ž (ȃ) knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni; hiše z altanami in balkoni // senčnica, uta: vrt z altano … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvólísten — tna o prid. (ọ̑ ȋ) ki ima dva lista: dvolistna rastlina ♦ bot. dvolistni vimenjak gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti, Platanthera bifolia; dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
híšica — e ž (í) 1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hladníca — e ž (í) star. senčnica, uta: sedeti v hladnici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lópa — e ž (ọ) 1. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev: vleči voz iz lope; stati pod lopo / čolnarska lopa; lopa za žagan les, letala // pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju: ljudje so prihajali iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okróglica — e ž (ọ̑) 1. okroglo, nerazcepljeno poleno: naložiti na ogenj nekaj okroglic; okroglice in cepanice 2. knjiž. posekano tanjše deblo brez vej: pod čoln so polagali okroglice, da so ga zvlekli do morja; okroglice in hlodi 3. zastar. okrogla… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
váben — bna o prid. (ā) 1. namenjen za vabo: vabne ribice, živali 2. zastar. vabljiv: senčnica z vabno klopco vábno prisl.: skozi okno je vabno sijalo sonce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
