- sénčenje
- -a s (ẹ́) glagolnik od senčiti: senčenje rastlin / izraziti zaobljenost telesa z rahlim senčenjem / pri senčenju oči uporablja zelenkaste odtenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sénčenje
Look at other dictionaries:
osenjáva — e ž (ȃ) knjiž., redko senčenje: različni načini osenjave / močna osenjava figur na sliki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
