Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
migrácija — e ž (á) 1. spreminjanje stalnega ali začasnega bivališča, zlasti iz gospodarskih vzrokov; selitev, preseljevanje: migracija narašča; migracija delovne sile iz vasi v mesta; nacionalna in internacionalna migracija; sezonska in stalna migracija… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gnezdílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) ptica, ki gnezdi: jesenska selitev gnezdilcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdóben — bna o prid. (ọ̑) knjiž. občasen: obdobne bolečine v glavi; obdobna dela / obdobno ponavljanje / obdobna selitev ptic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obróčkati — am nedov. (ọ̑) zool. označevati ptice z obročkom na nogi, zlasti za ugotavljanje njihovih selitev: obročkati golobe / obročkati perutnino ◊ gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla, veje v obliki obročka obróčkan a o: obročkane ptice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pakírati — am nedov. (ȋ) 1. dajati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: pakirati čevlje, izdelke; pakirati mast v tube, mleko v vrečke / pakirajo praženo in surovo kavo v različnih količinah 2. pog. pripravljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potegníti — in potégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. s sunkovitim gibom spraviti a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potrdíti — in potŕditi im dov. (ȋ ŕ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: oče je potrdil njegove besede; priča je izjavo potrdila; zdravnik je potrdil, da je noga zlomljena; res je bilo tako, je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povléči — vléčem dov., povléci povlécite in povlecíte; povlékel povlékla; povléčen (ẹ) 1. krajši čas vleči: povleči za vrv / povleči za zvonec / povlekel ga je za rokav 2. z vlečenjem, potegom spraviti a) bližje k sebi: povleči vrv gor; povleči koga s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
selítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na selitev: selitveni stroški / selitveni tokovi; proučevati selitvena gibanja / ekspr. lotil se ga je selitveni nemir / selitvene poti ptic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špeditêr — tudi speditêr ja m (ȇ) 1. delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora: uvoznik je sklenil pogodbo s špediterjem / selitev je opravil špediter 2. v nekaterih deželah… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
