Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
seksta — sȅksta ž <G mn sȇkstā> DEFINICIJA 1. glazb. a. šesti stupanj dijatonske ljestvice b. konsonantni interval između prvoga i šestoga tona dijatonske ljestvice 2. kat. jedna od dnevnih molitava ETIMOLOGIJA lat. sexta: šesta … Hrvatski jezični portal
seksta — sekstà dkt … Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas
seksta — sekstà sf. (2) TrpŽ, MuzŽ muz. šeštasis diatoninės gamos laipsnis … Dictionary of the Lithuanian Language
seksta — ż IV, CMs. sekstakście; lm D. sekst muz. «interwał między dwoma dźwiękami, z których wyższy jest szóstym stopniem w skali diatonicznej, np. c a» ‹z łac.› … Słownik języka polskiego
seksta — <lat. sexta – altıncı> mus. 1. Diatonik qammanın altıncı pilləsi. 2. Diatonik qammanın birinci pilləsi ilə altıncı pilləsi arasında fasilə … Azərbaycan dilinin izahlı lüğəti
sekstakord — sȅkstakord m DEFINICIJA glazb. suzvuk terce i sekste [napuljski sekstakord]; trozvuk ETIMOLOGIJA v. seksta + v. akord … Hrvatski jezični portal
têrca — e ž (ȇ) muz. interval v obsegu treh diatoničnih stopenj: zaigrati terco / mala v obsegu enega celega tona in poltona, velika terca v obsegu dveh celih tonov // tretja diatonična stopnja glede na dani ton: terca in seksta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véliki — a o prid. (ẹ̑) 1. določna oblika od velik: a) veliki kazalec ure; mali in veliki krožniki; zvoniti z velikim zvonom; male in velike črke; velika skakalnica; mala in velika začetnica b) pog. veliko pivo c) veliki narodi; veliki orkester… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
