ščepèc

ščepèc
-pcà in ščèpec -pca tudi ščêpec -pca [prvi dve obliki čǝp] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀; é) 1. kar nastane s stikom konic navadno prvih treh prstov: pokaži, kaj je ščepec / dati prste v ščepec; v ščepcu je prinesla pesek 2. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s konicami teh prstov: jedi dodati ščepec popra, soli; ponudil mu je ščepec tobaka / vsega je komaj za ščepec zelo malo // ekspr. zelo majhna količina česa sploh: za večerjo je imela ščepec riža / niti ščepca cimeta nima doma prav nič; pren. hoče vsaj ščepec sreče ● ekspr. njegovo govorjenje nima niti ščepca soli je zelo neumno, vsebinsko prazno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • ščepéti — ím [čǝp tudi čep] nedov. (ẹ í) star. skeleti, peči: oči so ga ščepele od svetlobe ščepèč éča e: ščepeč dim …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • míšnica — e ž (ȋ) 1. zelo strupen bel prah brez okusa: zastrupiti se z mišnico; med hrano je pomešala ščepec mišnice 2. past za miši: nastaviti mišnico; počuti se kot (ujet) v mišnici; pren., ekspr. zakaj bi po nepotrebnem lezli v mišnico; mišnica usode …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • njúhanec — nca m (ȗ) tobak za njuhanje: vzel je ščepec njuhanca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nosljánec — nca m (á) redko tobak za njuhanje: vzel je ščepec nosljanca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ponjúhati — am dov. (ȗ) povleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: prosil ga je, naj mu da malo ponjuhati; ponjuhal je ščepec tobaka in kihnil // z njuhanjem porabiti: ponjuhal je že dve škatli tobaka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • posmŕkniti — em dov. (ŕ ȓ) potegniti sluz, zrak v nos: fant je posmrknil in odšel za njimi / na roko si je dal ščepec tobaka in posmrknil / ekspr. žena je zajokala in tudi sam je malo posmrknil pojokal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ščípec — pca m (ȋ) zastar. ščep, ščepec: dodati ščipec soli ● zastar. popravil si je ščipec na nosu ščipalnik ◊ zool. ščipci kleščam podobni kožni izrastki pri nekaterih iglokožcih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sól — a m (ọ̑) kem. koloidna snov v tekočem stanju, ki vsebuje mnogo vode: sol in gel m neskl., tudi sól sóla (ọ̑) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici í [sou̯] ž (ọ̑) 1. bela kristalna snov, ki se uporablja za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tabatiêra — e ž (ȇ) zastar. tobačnica: vzeti ščepec tobaka iz tabatiere; srebrna tabatiera …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tobák — a m (ȃ) 1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak 2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”