razčemériti — im tudi razčmériti im [prva oblika čǝm in čem] dov. (ẹ ẹ̑) knjiž. povzročiti, da postane kdo čemeren: slabo vreme ljudi razčemeri razčemériti se tudi razčmériti se postati čemeren: hitro se razčemeri / ob slabi novici se mu je razčemeril obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čemériti se — im se tudi čmériti se im se [prva oblika čǝm in čem] nedov. (ẹ ẹ̑) čemerno se držati, biti čemeren: vsi v hiši se čemerijo; kaj bi se čemerili, raje zapojmo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čemérnež — a [čǝm in čem] m (ẹ̑) ekspr. čemeren človek: njegova knjiga spravi celo čemerneže v smeh; to je siten čemernež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čmeren — ipd. gl. čemeren ipd … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čmeríka — tudi čemeríka e [druga oblika čǝm in čem] ž (í) 1. ekspr. čemeren človek: ne bodi no taka čmerika! ne maram čmerik / kot nagovor kaj sitnariš, čmerika kisla 2. slabš. zelo kislo vino: drži se, kot bi pil samo čmeriko ◊ bot. visoka strupena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čmeríkast — tudi čemeríkast a o [druga oblika čǝm in čem] prid. (í) ekspr., redko čemeren: čmerikast možak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čmeríkav — tudi čemeríkav a o [druga oblika čǝm in čem] prid. (í) ekspr. čemeren: čmerikav in odljuden človek; ima čmerikavo ženo / starka s čmerikavim obrazom / že ves dan je čmerikave volje; čmerikavo vreme … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čmeríkavec — tudi čemeríkavec vca [druga oblika čǝm in čem] m (í) ekspr. čemeren človek: rada ima vesele ljudi, čmerikavcev ne mara … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dremôten — tna o prid. (ó) 1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grížast — 1 a o prid. (ȋ) 1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves // siten, čemeren: ne bodi tako grižast 2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci ♦ čeb. grižasta čebela 2 a o (ȋ)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika