- sámouničevánje
- -a s (ȃ-ȃ) uničevanje samega sebe: v njem je bila strast po samouničevanju; samozanikanje in samouničevanje / v požrtvovalnosti je šel do samouničevanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sámouničevánje
Look at other dictionaries:
sámouničeválen — lna o prid. (ȃ ȃ) nanašajoč se na samouničevanje: samouničevalni nagibi; brezizhodnost položaja ga je vodila k uničevalnim in samouničevalnim dejanjem / to bi bila samouničevalna vojna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
