- sámouničeválen
- -lna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samouničevanje: samouničevalni nagibi; brezizhodnost položaja ga je vodila k uničevalnim in samouničevalnim dejanjem / to bi bila samouničevalna vojna
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.